Na okrogli mizi  z naslovom "Starost med dostojanstvom in revščino: Ali kot družba izgubljamo empatijo?", ki smo jo organizirali v torek, 21. 4. 2026 so sodelovali mag. Barbara Purkart, direktorica Doma starejših občanov Fužine, Amalija Šiftar, prostovoljka in koordinatorka programa Starejši za starejše pri ZDUS, Aleš Kenda, sekretar na Ministrstvo za solidarno prihodnost, ter dr. Vesna Leskošek, profesorica na Fakulteta za socialno delo, raziskovalka socialne države, revščine in neenakosti v Sloveniji. Okroglo mizo je moderirala strokovna sodelavka RKS-OZ Ljubljana, Klara Golob. 

Sogovorniki so opozorili na naraščajoče izzive starajoče se družbe in na vse bolj pereče vprašanje dostojanstva starejših.

Ga. Amalija Šiftar je povedala, da na terenu opažajo, da se starejši v poznejšem življenjskem obdobju pogosto soočajo z izgubami – tako bližnjih kot socialnih stikov. Posebej ranljivi so tisti brez močne socialne mreže, zato je ključno, kako zmoremo starejše vključiti v skupnost – bodisi prek prostovoljstva bodisi dejavnosti društev in centrov aktivnosti. Mag. Barbara Purkart je poudarila, da je za kakovostno staranje nujno ohranjanje aktivne vloge starejših v družbi, njihove možnosti odločanja ter občutka, da so slišani.

Eden ključnih poudarkov razprave je bil vpliv stereotipov na odnos do starejših, zlasti tistih, ki živijo v revščini. Po besedah sogovornikov družbo še vedno zaznamujejo predstave o starejših kot nemočnih, neproduktivnih in odvisnih, kar zmanjšuje pripravljenost za solidarnost. Dr. Vesna Leskošek je poudarila, da je večina revnih starejših vse življenje delala, a se danes sooča z nizkimi prihodki in visokimi življenjskimi stroški. Ljudje so manj sočutni s skupinami, do katerih čutijo krivdo, strah, nelagodje, anksioznost. Starost nas spominja na lastno ranljivost, kar posledično vpliva na naš nivo empatije. Hkrati smo do starejših, še posebej revnih, manj empatični, ker so "nevidni", pogosto živijo izolirano od družbe.

Kot ključne rešitve so sodelujoči navedli sistematično odpravljanje starizma ter uvedbo dolgoročnih, na podatkih temelječih ukrepov, usmerjenih tako v javnost kot institucije. Mag. Barbara Purkart je izpostavila, da bi boljše plačilo zaposlenih v dolgotrajni oskrbi in večje družbeno priznanje teh poklicev lahko prispevala k večjemu zanimanju za delo s starejšimi. G. Aleš Kenda pa je poudaril potrebo po doslednem izvajanju Strategije dolgožive družbe.

Sogovorniki so sklenili, da dolgoživost ni breme, temveč pokazatelj družbenega razvoja in bogastva. Slovenija na tem področju že dosega visoko raven, izziv prihodnosti pa bo, kako zagotoviti, da bodo leta življenja tudi leta dostojanstva.

HVALA vsem sogovornikom in udeležencem okrogle mize, ker ste soustvarili lep dogodek, s katerim smo pokazali, da nam ni vseeno v kakšni družbi živimo. Empatija je prvi korak, ki nas preko konkretnih dejanj v bolj vključujočo družbo.