Z Marino Kovač, upokojeno medicinsko sestro in nadvse aktivno prostovoljko Rdečega križa na Vrhovcih, smo se pogovarjali ob obisku pri nekdanji predsednici KORK Vrhovci, Mariji Marolt. Zaupala nam je, da še vedno zelo dobro sodelujeta.

Z Rdečim križem na Vrhovcih je povezana že vse od leta 2006. Takrat se je namreč upokojila in ponovno priselila na Vrhovce, kjer so jo povabili na sestanek  Rdečega križa na Vrhovcih. Prosili so jo, da bi izvajala meritve in ji za ta namen kupili aparat za merjenje pritiska. "Še danes ga uporabljam!" se pohvali. V projektu Postaja Rdečega križa opravlja meritve krvnega sladkorja, holesterola, pritiska in kisika v krvi. Pove, da danes izvaja meritve že v desetih krajevnih organizacijah Rdečega križa, sodeluje pa tudi na  vseh večjih prireditvah v Ljubljani.

"Predsednica Krajevne organizacije RK na Vrhovcih sem postala povsem po naključju," se zasmeji. "Na nek sestanek sem zaradi meritev, ki sem jih izvajala pred tem v osnovni šoli, zamujala in ko sem prispela, so s takratno predsednico Metko Zadnikar ravno razpravljali o tem, kam naj ljudje pošiljajo pošto. Pa sem se oglasila in jim ponudila svoj nabiralnik …. in tako se je zgodilo," nam nasmejano pove.

Nekdaj je izvajala meritve v prostorih OŠ Vrhovci, a učencev je danes dvakrat več in šola je res zelo zasedena, zato jih sedaj izvaja v prostorih na Brdu. V aktivnosti meritev je vključila tudi stanovalke_ce varovanih stanovanj Zeleni gaj, na kar je zelo ponosna. Obišče jih dvakrat na leto in jih povabi tudi na letovanje starejših. "Kar veliko se jih odloči, da se letovanja udeležijo."

V prostovoljstvu uživa, nam pove, saj je res poseben občutek, ko nekomu pomagaš. Zaupa nam, da je precejšnjemu številu ljudi odkrila  visoke vrednosti holesterola in jih še pravočasno napotila k zdravnikom. To, da jih je lahko s preventivnimi meritvami opozorila na ogrožujoče stanje (npr. visok holesterol ali povišan sladkor v krvi), jo navdaja s ponosom. Vesela je, da je lahko prostovoljka prav na območju Vrhovcev, kjer prevladujejo individualne hiše in pozna večino ljudi, ki tam bivajo. Pove, da se vedno potrudijo, da vsem krajankam in krajanom Vrhovcev po dopolnjenem 75. letu voščijo ob rojstnem dnevu in jih obdarujejo z ročno izdelano voščilnico. Ta ima prav zaradi tega še posebno vrednost.

Marina je zelo aktivna članica odbora KORK Vrhovci in IO OZRK Ljubljana ter poverjenica na svojem območju za pridobivanje članstva, pobiranje članarine, prispevkov in nudenje pomoči ostarelim in socialno ogroženim osebam.  Njim namenja še prav posebno pozornost. Trudi se, da jih redno obiskuje in preveri, ali morebiti potrebujejo pomoč.    

Lepe spomine ima na različne aktivnosti, ki so potekale pod okriljem Rdečega križa, na razne izlete in strokovne ekskurzije, tudi v sedaj poškodovano Bolnišnico Franjo, spominja se, kako so mnogim pomagali pri nakupu drv za kurjavo, mnogih novoletnih srečanj …

Na naše vprašanje, kaj jo motivira, da je vsa ta leta aktivna prostovoljka Rdečega križa, nam pove: "Ko si enkrat v krogu prostovoljstva, ne moreš več ven, saj je res poseben - dober občutek, ko veš, da delaš dobro." Meni, da se je mladim danes težje vključevati v prostovoljstvo, saj so skorajda vsi primorani ob rednih aktivnostih delati še kakšno postransko delo za zaslužek, s katerim si olajšajo preživetje in potem jim zmanjka časa.

Pove nam primer, v katerega strne izkušnjo svojega prostovoljstva. Na njenem območju je bivala gospa, nekdanja sošolka,  ki se je zaradi različnih težav in bolezni zaprla pred celim svetom. Do ljudi je bila nezaupljiva, vedno se je počutila ogroženo, takšna je bila tudi do lastnih otrok. Pomoč vseh je odklanjala, enkrat pa je Marini uspelo, da ji je gospa odprla vrata. Takrat je ugotovila, da je gospe v hišo vdrla kanalizacija. Pomagala ji je in aktivirala  pristojne, da so rešili težave s kanalizacijo, nato pa sodelovala tudi s Centrom za socialno delo, da so gospo namestili v ustrezno ustanovo in ji nudili hudo potrebno zdravstveno oskrbo. Na ta način je Marina pomagala ne samo gospe, ki je bila hudo bolna, temveč tudi njeni družini in okoliškim stanovalcem, ki jim je dobre medsosedske odnose oteževala prav njena nezaupljivost.

Na naše vprašanje, kaj meni o mladih in prostovoljstvu danes, nam pove, da mladino danes najlažje dosegamo z osebnim  nagovorom, naj se vključijo v prostovoljstvo. Zdaj so drugačni časi, ljudje živijo drugače, pravi. "Raje se udeležujejo enkratnih akcij in se težje zavežejo k dolgoročnemu sodelovanju," je mnenja.

Za Marino so človeški odnosi vedno na prvem mestu in v prostovoljstvu vidi priložnost za povezovanje ljudi. "To vsi potrebujemo, saj smo vendarle družabna bitja."

Prostovoljstvo jo zadovoljuje, prav poseben občutek ji daje, nam zaupa in pristavi, da se njej malo že poznajo leta in da bo počasi tudi sama potrebovala pomoč za opravljanje prostovoljskega dela. "Mlada moč bi bila še kako dobrodošla," se nasmeji.

Marina Kovač je tudi prejemnica Zlatega znaka RKS, ki ga je leta 2015 prejela prav za njeno predanost prostovoljstvu in skrbi ter pomoči ljudem, ki so se znašli v življenjskih stiskah.  Draga Marina, srčna hvala za vsa dobra dela, ki jih opraviš za ljudi, potrebne pomoči in za energijo, ki jo vlagaš v izpolnjevanje tega plemenitega poslanstva.