V soboto, 17. januarja 2026, je v častitljivi starosti 91 let oči za vedno zaprla neutrudna borka za človekove pravice in humanitarka, gospa Ivica Žnidaršič.

Ivica Žnidaršič se je rodila 25. junija 1934 v kraju Bučka (občina Škocjan). Od tam so jo kot sedemletno deklico Nemci skupaj z družino prek zbirnega taborišča Rajhenburg poslali v različna nemška koncentracijska in izgnanska taborišča, kjer je dočakala konec druge svetovne vojne. V vojni je izgubila brata in očeta, vsekakor pa jo je ta izkušnja zaznamovala za celo življenje.

Po šolanju se je zaposlila kot učiteljica na OŠ Leskovec pri Krškem, kjer je poučevala do leta 1959, nato pa jo je poklicna pot popeljala na Rdeči križ Slovenije. Pri najstarejši humanitarni organizaciji na Slovenskem je začela kot urednica založbe in kasneje postala odgovorna urednica glasila Rdečega križa Slovenije. V letih med 1975 in 1980 je predano opravljala funkcijo generalne sekretarke Rdečega križa Slovenije, potem pa bila dva mandata odgovorna in srčna predsednica Rdečega križa Slovenije.

V tem obdobju je napisala in izdala knjigi O nastanku in razvoju mednarodne organizacije Rdečega križa; Rdeči križ pri nas (1976) in O začetkih in razvoju Rdečega križa pri nas (1984), pisala je zloženke in slikanice za otroke z vsebino zdravstvene problematike, prav na njeno pobudo pa so v slovenščino prevedli tudi vse štiri Ženevske konvencije, pravila o zaščiti žrtev vojn in osnovo Mednarodnega humanitarnega prava. V neprecenljivo pomoč je bila tudi po zaslugi odlično arhivirane dokumentacije in bogatega fotografskega gradiva pri pripravi, oblikovanju in urejanju knjige Človek – naša skrb, Rdeči križ na Slovenskem od začetkov do danes (avtorica dr. Darja Kerec, 2019), ki je bila izdana ob 150-letnici Rdečega križa na Slovenskem.

V letih 1989 in 1990 je bila predsednica Rdečega križa Jugoslavije in obenem tudi članica Komisije za razvoj pri Mednarodni ligi Rdečega križa v Ženevi.

Cvetka Tomin, generalna sekretarka Rdečega križa Slovenije: "Gospa Ivica Žnidaršič je bila poosebljenje humanosti. Njena življenjska zgodba je neverjetna, kot so neverjetni in izredni tudi njeni dosežki. Vztrajala je pri zadanem, verjela je v človeško dobroto in v pravičnost ter se za oboje vsak dan borila. Kljub častitljivi starosti je bila še vedno prodornega uma in odločnih misli in lahko govorim v imenu vseh naših prostovoljcev in članov, da smo si neizmerno želeli, da bi bila z nami tudi septembra letos, ko bomo obeležili 160 let delovanja Rdečega križa na Slovenskem."

Po upokojitvi leta 1991 se je posvetila boju za popravo krivic, storjenih slovenskim izgnancem in beguncem, žrtvam vojnega nasilja. Ivica Žnidaršič je bila med ustanovitelji Društva izgnancev Slovenije 1941-1945, ki ga je od leta 1993 do svoje smrti tudi vodila, in si vztrajno prizadevala za ohranjanje zgodovinskega spomina na genocidno politiko do Slovencev v drugi svetovni vojni ter na njihov izgon kot njeno najokrutnejšo obliko. Dosegla je, da je okoli 70 tisoč Slovencev po različnih zakonih, domačih in tujih, uspešno uveljavilo svoje pravice o poplačilu vojnega nasilja. Med njene dosežke in zasluge lahko po navedbah Društva izgnancev Slovenije 1941 - 1945 štejemo tudi ustanovitev Evropskega muzeja žrtev fašizma in nacizma v Brestanici, prizadevanja za ohranitev in obnovo nekdanjega zbirnega taborišča pri gradu Rajhenburg ter predvsem neizbrisen pečat za spomin in opomin na tragedijo slovenskega izgnanstva med drugo svetovno vojno.

Leta 2001 je za svoje delo prejela častni znak svobode Republike Slovenije, leta 2006 plaketo Rdečega križa Slovenije, leta 2022 pa red za zasluge, obenem je prejemnica številnih drugih domačih in tujih priznanj.

Ana Žerjal, predsednica Rdečega križa Slovenije: "Ivica Žnidaršič je bila resnično izjemna gospa, ki je živela in dihala naša načela, predvsem pa je vedno in povsod želela pomagati ranljivim, sploh pa tistim, na katere so mnogi pozabili. Ona ni. Bila je ena prvih žensk, ki je opolnomočila pomen in vlogo žensk v tedanji jugoslovanski in seveda tudi slovenski družbi, njen doprinos k razvoju Rdečega križa Slovenije pa je naravnost neprecenljiv."

Ivica Žnidaršič je, ne le s predanostjo in srčnostjo; ampak tudi in predvsem s sočutjem, strokovnostjo in organizacijsko sposobnostjo, zgled vsem humanitarnim in človekoljubnim delavcem. Vpeljala je številne projekte in pomagala mnogim ljudem v stiski, posebno skrb je posvečala otrokom. Njeno humanitarno delo je temeljilo na globokem razumevanju trpljenja in na prepričanju, da je pomoč sočloveku najvišja vrednota. Bila je pogumna, empatična in srčna borka za vse tisto, na kar v današnjem času pogosto pozabimo – za človečnost, pravičnost in enakopravnost vseh, ki si delimo ne le državo, ampak planet. Za boljši jutri vseh nas in generacij, ki prihajajo.

Rdeči križ Slovenije izreka iskreno sožalje vsem njenim bližnjim.