Rdeči križ Slovenije - Območno združenje Ljubljana

Tržaška cesta 132
SI-1000 Ljubljana
Tel: 01 425 34 19
Fax: 01 425 34 20
GSM: 040 871 589, 041 706 657

DŠ: SI83784691
TRR: 0201-0001-0814-496

E-pošta: info@rdecikrizljubljana.si
Upravljanje piškotkov

Prijave na tečaje in izpite iz prve pomoči: www.prva-pomoc.si.
E-pošta: prva.pomoc@rdecikrizljubljana.si

E-novosti

Želite sprejemati naše e-novosti?


1/4

Podpiramo javni poziv in podpisujemo zahtevek poslan Vladi RS - PODNEBNA KRIZA

Ponedeljek, 1. julij 2019

Podpiramo javni poziv in podpisujemo zahtevek poslan Vladi RS.

Pozivamo @VladaRS, naj podnebne spremembe pripozna kot nacionalno krizo ter jih začne
prioritetno in sistemsko obravnavati. www.podnebnakriza.si

Vabljeni k podpisu.

 

Nujni poziv Vladi Republike Slovenije

1.

Alarmantne razsežnosti podnebnih sprememb so znanstveno dokazane in zahtevajo takojšnje ukrepanje, če želimo preprečiti nepovratno poslabšanje pogojev za življenje nas in naših potomcev.

2.

Podnebne spremembe so edina grožnja, ki ogroža prav vse dele slovenske družbe, vse naše dejavnosti in naše dolgoročno preživetje.

3.

Slovenija se segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. Suše, vročinski valovi, poplave in neurja so vse pogostejši in vse bolj intenzivni.

4.

Po Ustavi Republike Slovenije za naše zdravo življenjsko okolje skrbi država, zato mora vlada nemudoma začeti izpolnjevati svojo dolžnost in preprečiti podnebno katastrofo.

5.

Republika Slovenija se je k ukrepanju zavezala s podpisom Pariškega podnebnega sporazuma. Prioriteta Vlade RS mora biti pospešen prehod na brezogljično družbo.

6.

Ker Vlada RS prav zdaj sprejema ključne odločitve glede naše podnebne prihodnosti, pričakujemo, da se bo odzvala odločno in z zavezujočim načrtom ukrepanja, ki nam bo omogočil dolgoročni obstoj.

 

S prijatelji, znanci in sodelavci delite povezavo na to spletno mesto in poziv objavi na svojih družabnih omrežjih.

Več nas bo, več je možnosti, da nas vlada sliši.

Zakaj

Zdravo življenjsko okolje je ustavna pravica.Vlada mora to pravico izpolnjevati. Pa je ne.

Podnebje, ki je sposobno vzdrževati človeško življenje, je nedvomni sestavni del pravice do zdravega okolja. Država je dolžna to pravico izpolnjevati v skladu s sprejetimi zakoni in mednarodnimi dogovori.

Prekomerna raba naravnih virov in kurjenje fosilnih goriv, ki poganjata naš razvoj, sta povzročila, da se je prej tisočletja stabilno zemeljsko podnebje začelo spreminjati. Posledica tega je pregrevanje Zemlje, ki povzroča naravne ujme velikih razsežnosti in škodo za ljudi in gospodarstvo, izumiranje vrst, negativne vplive na zdravje ljudi ter potrebo po razseljevanju ljudi. Nedavno poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe o globalnem segrevanju za 1,5 °C je zadnje v vrsti opozoril znanstvene skupnosti, da se čas za ukrepanje izteka. Poročilo kot še varno mejo opredeljuje omejitev globalnega segrevanja na 1,5 °C glede na predindustrijsko raven. To je tudi cilj, h kateremu se je s Pariškim sporazumom zavezala mednarodna skupnost.

Slovenija se ogreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja, kar se kaže v rekordno toplih letih, vse pogostejših vročinskih valovih, sušah, poplavah in neurjih. Že je zaznana večja smrtnost med starejšimi v času vročinskih valov, med najbolj ranljivimi so tudi otroci, večjim zdravstvenim tveganjem so izpostavljeni delavci. Naravne nesreče ogrožajo življenje in zdravje ljudi, pa tudi pridelek in premoženje, v bodoče pa bodo še pogostejše in še bolj intenzivne.

Ker se v Sloveniji prav zdaj določajo cilji in ukrepi, ki bodo vplivali na naš bodoči obstoj, smo stopili skupaj, da pozovemo Vlado RS, naj stori vse, kar je potrebno, da preprečimo katastrofalne posledice podnebnih sprememb.

Zaveze naše družbe

Država skrbi za zdravo življenjsko okolje, ki je ustavna pravica vsakogar (72. člen Ustave RS). Podnebje, ki je sposobno vzdrževati človeško življenje, je nedvomno sestavni del te pravice. Država je dolžna to pravico izpolnjevati v skladu s sprejetimi zakoni in mednarodnimi dogovori.

Slovenija se je v mednarodni skupnosti zavezala k ciljem trajnostnega razvoja (Agenda 2030), med katerimi je tudi zaveza k sprejemu nujnih ukrepov v boju s podnebnimi spremembami in njihovimi posledicami. Pariški sporazum je eden v seriji dogovorov, ki so jih za ta namen sklenile države pogodbenice Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, vendar prvi, ki govori o konkretnem cilju, tj. ohranitev dviga povprečne globalne temperature občutno pod 2°C, s prizadevanjem omejitve na 1,5 °C v primerjavi s predindustrijsko dobo. K varstvu temeljnih človekovih pravic, kot so pravica do življenja, do ustrezne hrane – varstvo pred lakoto, do pitne vode, do najvišjega dosegljivega standarda zdravja, ter varstvu ranljivih skupin prebivalstva, kot so otroci in invalidi, se je Slovenija zavezala tudi s številnimi drugimi mednarodnimi konvencijami.

Kot članica EU se je Slovenija glede okoljske politike zavezala k upoštevanju razpoložljivih znanstvenih podatkov. Zadnje posebno znanstveno poročilo Medvladne skupine za podnebne spremembe (IPPC) je ocenilo kot točko pregrevanja, do katere kot človeštvo predvidoma še lahko obvladujemo nastale posledice, na 1,5°C. Po tej točki pa se tveganja v zvezi z obstojem in ohranjanjem nekaterih ključnih zemeljskih ekosistemov bistveno povečajo.

Ustavno pravico do zdravega življenjskega okolja lahko državljani uveljavljamo na podlagi 14. člena Zakona o varstvu okolja. Po tem določilu imamo kot posamezniki, društva in organizacije pravico zahtevati, da se ustavi okolju škodljivo ravnanje, med drugim tudi, če povzroča neposredno nevarnost za življenje ali zdravje ljudi, čezmerno obremenitev okolja ali če je izkazana velika verjetnost, da bi do takih posledic prišlo. Tudi po Zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ima vsakdo pravico do varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Pravo kot škodljivo ravnanje enako obravnava dejanje, kakor tudi opustitev. Slovenija ne ukrepa s potrebno ambicioznostjo in hitrostjo. Opustila je svojo dolžno skrbnost.

RK Slovenije - Aktualno

Torek, 16. julij 2019

Obnovitvena dela v Humanitarnem centru

Torek, 16. julij 2019

Izmenjevalnica: 6. rojstni dan

Pomagam prvi Pomagajmo ljudem našega mesta Sreča v nesreči Club 25 100 kapljic Izmenjevalnica Srečevalnica Dan s prostovoljci logotip-MakFest Debeli Rtič Dan za spremembe Zurnal24.si

Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

OZRK Ljubljana