Osnovne in srednje šole smo z e-gradivom spodbudili k izvedbi dneva solidarnosti. Hvala učiteljici Simoni iz OŠ Bežigrad, ki nam je poslala nekaj izdelkov osnovnošolcev. Učenci/ke 4. b OŠ Bežigrad so zapisali.

Enej Gačnik: Mojemu stricu Urošu sem pomagal nahraniti 17 koz in 2 oslici. Hranili smo jih s suhim starim kruhom, ki je priboljšek. Na pašniku imajo dovolj trave, ki je njihova vsakdanja hrana. Živali imajo suh kruh zelo rade, saj kar rinejo v tistega, ki ga ima v rokah. Paziti sem moral, da majhna oslica ni dobila kruha. Oslica je še dojenček, stara je 10 dni, zato kruha še ne sme. Ta dan sva z mojo sestro mali oslici dala ime. Zdaj ji je ime Brina. Brina se zelo rada boža in čoha. K meni se je stiskala kot prijazen kuža.
Mislim, da sem naredil dobro delo, saj sem tem živalim polepšal dan.

Andrej Mitrović: V Tednu Rdečega križa sem opravil nekaj dobrodelnih aktivnosti. Starši so mi predlagali, da sosedi, ki je starejša gospa , ponudim pomoč in ji prinesem nekaj iz trgovine. Potem sem pomagal očiju pri popravljanju kolesa. Mlajšem bratcu sem bral vsak dan zgodbice in sem ga naučil eno pesmico. Tudi sem ga naučil šteti do 5. Ob vseh teh opravilih sem se počutil precej samostojen, odrastel in pomemben. Zelo sem srečen, ker  sem imel priložnost nekomu pomagati. Odločil sem se, da kot zaključno nalogo pošljem slikico, kako berem bratcu knjigico.

Laura Hren: Najbolj mi je bil všeč posnetek o krvodajalstvu. S svojo risbo sem najprej poskusila poustvariti obisk pri očijevi teti v domu za starejše, kjer smo igrali igro človek ne jezi se, pa mi risba ni uspela. Zato sem se odločila, da narišem vrt, kjer starim staršem z veseljem pomagam in poskrbim za zalivanje, odstranjevanje plevela in pobiranje jagod.

David Puh Štrekelj: Mami pove: Ta teden smo doma urejali zelenico za našo hišo. 10 m3 zemlje je bilo potrebno z lopato nalagati v samokolnico in odpeljati na drugo stran hiše, poravnati, utrditi ter položiti travno rušo... David: "Rad pomagam staršem tudi pri težjih opravilih, kjer lahko uporabim svojo moč. Skupaj s sosedi sem par ur nalagal zemljo v samokolnico, moja mami jo je vozila do očija, on pa jo je poravnal z grabljami in valjal z valarjem. Na koncu dneva smo bili vsi zelo utrujeni, ampak sem ponosen nase, da sem lahko pomagal."

Matija Kozjak: V času pandemije sva bila z mamo doma, oče pa je hodil v službo. Mami je ves čas skrbela za dom, delala za službo in poleg vsega tega, še meni pomagala z učenjem od doma. Pred štirinajstimi dnevi se je mami vrnila v službo. Večino časa sem preživel z dedijem, ampak en dan sem bil doma sam. Odločil sem se, da presenetim starša. Najprej sem naredil vse za šolo. Potem sem se lotil pospravljanja stanovanja, česar po navadi ne počnem. Natančno sem posesal vse sobe, kopalnico in stranišče. Zbral sem smeti iz vseh košev ter jih odnesel v ustrezne zabojnike. Ker je mama zjutraj pustila pralni stroj prižgan, sem obesil tudi perilo, da ne ostane ves čas mokro in zmečkano v stroju. Za konec sem jima še narisal risbico in napisal, kako ju imam rad. Ko sta prišla iz službe, je mami takoj opazila perilo in da je vse na svojem mestu. Zelo sta bila vesela. Močno smo se objeli, bili hvaležni, da smo skupaj ter se igrali in družili celo popoldne. Zelo sem bil ponosen na se, ker sem lahko naredil nekaj za moja starša.

Tajda Petrovič: Po celem svetu je prišlo do izbruha koronavirusa in tudi v Sloveniji. Da bi preprečili širjenje virusa, smo morali ostati doma. Ker so starejši ljudje še posebej ogrožena skupina, smo morali posebno skrb nameniti njim. Pri skrbi za mojo babico in dedija sem pomagala tudi jaz in naredila več dobrih del. Opisala bom eno izmed teh dobrih del. Da sta bila babica in dedi lahko doma, smo nakupe v trgovini namesto njiju opravili mi. Ko je šla mami v trgovino, je kupila tudi stvari, ki sta jih potrebovala babi in dedi. Mami je trgovino obiskala sama, jaz pa sem počakala doma. Mami sem pri nakupih pomagala tako, da sem poklicala babi in jo vprašala, katere stvari potrebuje iz trgovine ter ji napisala listek, na katerem so bile napisane stvari, ki naj jih kupi v trgovini. To ji je olajšalo nakupe, saj je tako hitreje zaključila z nakupovanjem. Ko je mami prišla domov, sva stvari, ki jih je kupila za babico in dedija, skupaj odpeljali do njunega doma. Ker se nismo smeli obiskovati, sva stvari odložili pred njuno hišo oziroma na teraso. Babi in dedi sta bila najinega obiska vedno zelo vesela, ker sta tako brez zapuščanja doma dobila stvari, ki sta jih potrebovala. Še najbolj vesela pa sta bila, da smo se zopet videli, čeprav samo od daleč. Ker je bil čas, ki smo ga morali zaradi koronavirusa preživeti doma, za vse zelo naporen, sem vesela, da sem lahko v tem času naredila več dobrih del za babico in dedija. Tudi jaz sem bila vedno, ko sem ju videla, zelo vesela. Poleg tega sem se tudi zelo dobro počutila, ker sem naredila neko dobro delo in tako pomagala babi in dediju in prispevala k temu, da sta ostala zdrava.

Kiara Peteršić Žjeći:

Sara Bajić:

David Rosić Oven:

Lana Lipić:

Erik Bavčar: