Dolgoletni prostovoljec in član Krajevne organizacije Rdečega križa Novo Polje, gospod Mitja Maček, je gonilna sila prostovoljcev na območju Ljubljanskega Novega Polja. Organiziran in strukturiran "tovariš", kot najraje vidi, da ga nazivamo, se je na naš pogovor skrbno pripravil. Del KORK Novo Polje je že od samega začetka, zato nam je lahko podal zgodbo o zgodovini te krajevne organizacije iz prve roke.

Ob ustanovitvi Krajevne organizacije Rdečega križa v Novem Polju je ta štela 18 članov. Organizirali so zbiralne akcije oblačil, skrbeli za pobiranje članarine, sodelovali so s šolami in vrtci, ob dnevu žena so ženske obdarovali z nageljnom in skromnim darilcem ipd. Na tiste čase ima lepe spomine. S pomočjo sponzorskih sredstev dveh lokalnih obrtnikov so leta 1988 ob krajevnem prazniku v Zajčji Dobravi organizirali srečanje 66 članov. Imeli so kulturni program, starejše občane so pogostili, tiste, ki se srečanja niso mogli udeležiti, pa so kasneje obiskali na domu in jih obdarili. Kar 54 članov je bilo leta 1988 starih nad 70 let. Kasneje so mejo premaknili za dekado navzgor in leta 1990 organizirali srečanje v Zajčji Dobravi, ki se ga je udeležilo 56 članov in članic, starejših od 80 let.

Prostovoljci KORK Novo Polje so na domu obiskovali bolne, organizirali različna srečanja, prostovoljke so za ta namen spekle potice in različne druge dobrote, ob rojstnih dnevih so obdarovali svoje člane in članice, spomnili so se na vsakogar!

Danes so v Novem Polju aktivni le še 4 člani, ki nudijo humanitarno pomoč, pogosto pa tudi prevoze vsaj 10 osebam na območju Novega Polja.

Mitja je po poklicu grafični tehnik, ki je vsa vabila za srečanja članov, čestitke za osmi marec ipd. izdelal sam. Še danes je gonilna in povezovalna sila njihove ulice, ki šteje 43 hiš. Vedno je bil aktiven v različnih dejavnostih … med drugim je še danes navdušen ribič.

Odraščal je sam z mamo in v skromnih razmerah v najemniškem stanovanju, zato pri ljudeh še posebej ceni skromnost, varčnost in poštenost. Že v otroštvu si je zadal cilj, da ne bo nikoli lačen. Poprijel je za vsakršno delo. Tako je med počitnicami hodil delat na žago, v hladilnico ipd., da si je lahko kupil hlače ali čevlje. Skupaj s soprogo sta začela graditi hišo v Novem Polju in si ustvarila lep dom in družino, predvsem pa sta spletla mrežo ljudi, ki ju obdaja.

Nekoč ga je nagovorila Natalija Šturm, tedanja aktivistka Rdečega križa, in ga povabila k sodelovanju. Na pobudo takratne predsednice KORK Novo Polje, gospe Jelke Bobnar, je prevzel njeno funkcijo.

Ves čas ga spremlja skromnost, lastnost, na katero je redno opominjal tudi aktiviste Rdečega križa. Spominja se, kako pogosto se je dogajalo, da so imeli starejši ljudje doma npr. celo vrečo sladkorja, pa so umrli zaradi lakote, saj jih nihče ni opazil, jim nudil opore, v družbi so bili prezrti, izključeni, zaprti do drugih, kar, kot pravi, ni dobro. To, da sosed ne ve za soseda, ga zelo moti in sam se vedno potrudi vzpostaviti stik z ljudmi.

Moti ga, da sistem v državi ne funkcionira dovolj dobro in da razne zbiralne akcije, ki niso transparentne, pogosto povzročijo, da ljudje izgubljajo zaupanje v humanitarne organizacije. Sam z vodstvom RKS-OZLJ zelo dobro sodeluje. Nemalokrat se zgodi, da prejme njihov klic s prošnjo, da obišče koga na terenu in preveri potrebo po pomoči, kar z veseljem stori.

"Prav bi bilo, da bi se v prostovoljstvo vključevalo čim več mladih," pravi in ugotavlja "da je njihov način življenja drugačen, kot je bil v času njegove mladosti." Mladi danes pogosto živijo na dobrinah staršev, njegova generacija je odhajala na svoje že prej, danes pa mladi bivajo v "mama hotelu" še po 30. letu. "Nekaj bo treba ukreniti, da se to spremeni," pravi. Meni, da so mladi pri volji za sodelovanje le, če jih to res zanima. Najti je torej treba pravo delo zanje, take prostovoljske programe, ki bi jih pritegnili. Kot mentor grafičnih delavcev ima izkušnjo, da so pri njegovih urah sodelovali zgolj tisti, ki jih je področje res zanimalo, ostalih pa k uram niti ni bilo. "Pa več bi se moralo v to vključevati tudi šolstvo." Sam se je v preteklosti poskušal povezati z bližnjo šolo, a žal neuspešno.

Z Rdečim križem uspešno sodeluje že vrsto let in se redno udeležuje vseh srečanj, sej in sestankov, kjer lahko poda svoje predloge in pripombe. Na vse se temeljito pripravi in prebere vsa pripadajoča gradiva in programe, da lahko konstruktivno sodeluje in tudi na ta način prispeva k boljšemu delovanju organizacije. Če je le možno, se udeleži tudi izletov, ki jih za prostovoljke_ce organizira Rdeči križ, zato se že vnaprej veseli naslednjega izleta.

Na prostovoljstvo v Rdečem križu ga vežejo lepi spomini. Pri ljudeh se nikoli ni počutil slabo, povsod je bil dobrodošel. Vsa ta hvaležnost ljudi in odzivi ljudi, ki jim je pomagal, mu dajejo moč in energijo, da je še danes zelo aktiven prostovoljec.  Hvala, gospod Mitja, v imenu organizacije in vseh pomoči potrebnih!