Marija je doma z Vrhovc in je na predlog nekdanje sekretarke RKS-OZLJ, Anite Caruso, nasledila predsednika KORK Vrhovci, gospoda Janeza Koprivca. Janeza je zelo občudovala, pravi, saj je bil "človek za ljudi in je poznal vse krajane". Njena starša sta bila partizana, mama je bila poverjenica pri Osvobodilni fronti, za katero je zbirala članarino, pri tem pa ji je pomagala tudi Marija. "Že odraščala sem v duhu prostovoljstva in pomoči drugim," se zasluženo pohvali. 

Že več kot 33 let sodeluje tudi v Društvu Al-Anon za samopomoč družin alkoholikov, v katerem se je naučila, da se moraš znati tudi pohvaliti oz., znati zagledati tudi svoje pozitivne lastnosti. Zase pravi, da je redoljubna, delovna, zaupljiva, vestna in da ima že od doma privzgojeno samodisciplino – to izpostavi  kot še posebej pomembno lastnost. Naučila se je živeti za vsak dan posebej, za danes! Pravi, da je sedaj, ko živi v Domu za starejše občane Bokalce, zanjo to najlepši del njenega življenja. Zelo je pozorna na komunikacijo med ljudmi; če znaš pravilno nagovoriti, bo tudi odziv pravi, ugotavlja. V  domu je zelo zadovoljna tako z oskrbo kot z osebjem. Veliko sostanovalk in sostanovalcev pozna že od prej prav zaradi Rdečega križa, meni.

V KORK Vrhovci je uvedla nekaj, kar je bilo odločilnega pomena za delovanje: izbrane predstavnike/poverjenike vsake ulice, saj so najbolje poznali svoje sosede in imeli pristnejše odnose z njimi. Poleg zbiranja članarin so zbirali tudi prostovoljne prispevke, kar se je izkazalo za odlično, saj so na ta način lažje pomagali komu, ki se je znašel v stiski. Začeli pa so tudi z organiziranjem letovanja za starejše na Debelem Rtiču, kar se je med ljudmi zelo dobro prijelo in poteka še danes. Poseben dosežek je bila organizacija rednih mesečnih srečanj s poverjeniki, na katerih so ti poročali o stanju na terenu, pripravili program dela, skupščino s kulturnim programom itd. Pri tem so uspešno sodelovali tudi z OŠ Vrhovci, ki jim je ponudila prostor za srečanja, na katera so povabili tudi znane ustvarjalke in ustvarjalce. Ob rojstnih dnevih so obiskovali slavljenke in slavljence ter jih obdarovali z medom, v predprazničnem času so obiskovali starejše krajanke in krajane, nanje pa se spomnili tudi ob manj prijetnih dogodkih, kot je npr. smrt bližnjih. V času njenega predsednikovanja je Krajevna organizacija Rdečega križa Vrhovci zelo lepo sodelovala s krajankami in krajani, se močno razširila in dobro sodelovala s sosednjimi KORK-i, OZRK Ljubljana, Zvezo borcev, ČS Rožnik, socialno službo, DSO Bokalce, ZD na Viču … 

Prostovoljci in poverjeniki so med seboj vzpostavili prijateljske vezi. Nasploh je Marija mnenja, da je stik med ljudmi v živo nujen, kar se je pokazalo tudi med preteklo epidemijo koronavirusa. Sama je sicer zelo hvaležna novi tehnologiji, ki ji omogoča vključevanje v družbo tudi na daljavo, a čez osebni stik ga ni! "Ljudje smo družabna bitja, želimo se srečevati v živo, kar se je pokazalo tudi v velikem zanimanju za prvo pokoronsko srečanje na prireditvi Pozdrav pomladi.

Bistveno načelo Rdečega križa je človečnost, humanost, pravi. Ni pomembna ne rasa ne vera ipd. Tudi območje, s katerega človek prihaja, ni pomembno. Vsi smo ljudje in to je tudi vodilo Rdečega križa, ki je mednarodna organizacija. Marija Marolt je izjemna osebnost, skromna do sebe in darežljiva ter odprta do drugih.

Prostovoljstvom ji je prineslo notranjo srečo, sila prijetno se počuti, ko lahko nekomu nekaj lepega naredi, pravi. S tem poslanstvom nadaljuje tudi v DSO Bokalce, kjer je začela z glasnim branjem za vse tiste, ki ne vidijo, slabše vidijo ali slišijo. Pri tem ji je naklonjeno tudi vodstvo Doma, ki je omogočilo miren prostor za to aktivnost. V enem letu so skupaj prebrali 8 knjig in s tem popravili slovensko povprečje, navihano pripomni. Srečanja z ljudmi jo nahranijo, obogatijo.

Meni, da so bili nekoč ljudje bolj povezani, več so veljali medsosedski odnosi, spremenili so se tudi delovniki, način zaposlitve in življenja mladih. Manjka kvalitetnega skupnega preživljanja časa, ugotavlja.

Bodočim prostovoljcem in tistim, ki omahujejo, sporoča: " Na podlagi izkušenj lahko rečem, da mi je prostovoljstvo zelo pomagalo, saj se je vame naselila nekakšna notranja sreča. S tem, ko za nekoga narediš nekaj nesebičnega, tudi sam rasteš in to ima posebno vrednost. Ko pomagaš drugemu, pomagaš sebi." 

Sedaj, ko je upokojena, ima več časa, pravi, in je bolj v stiku s časopisi in novicami. Kadar naleti na informacijo, da bi kakšno družina ali posameznika_ca potrebovala pomoč, da jo je recimo doletela kakšna nesreča, to nemudoma sporoči sedanji poverjenici Marini Kovač. Na ta način še vedno močno prispeva k dobremu delovanju Rdečega križa na Vrhovcih.

Za Marijo lahko zatrdimo, da je človek akcije – veliko je ljudi, ki gojijo podobna prepričanja in so podobnega mišljenja, a le malo je takih, ki zavihajo rokave in ideje tudi realizirajo. Za svoje prostovoljsko delo je Marija Marolt prejela tudi državno priznanje Prostovoljec 2009 iz rok takratnega predsednika RS Danila Turka. Rdeči križ pa ji je poklonil Zlati znak za življenjsko delo na področju humanitarnega dela. Hvala vam, gospa Marija, za vse, kar ste storila dobrega za ljudi v stiski in ker ljudem vračate zaupanje v humanost.