Prostovoljka in članica Rdečega križa v Novem Polju, gospa Dragica Kresnik, sodeluje z RKS-OZ Ljubljana že vse od leta 1985. "Glavnino vse dejavnosti nosi sosed Mitja (Maček, op. avtorice), nam je povedala, ki je nadvse dejaven in skrben prostovoljec."  Po poklicu administratorka, ki je bila zaposlena na področju sociale, se je Rdečemu križu pridružila iz povsem logičnih nagibov, pravi: "Da storiš nekaj dobrega in dobiš v sebi dober občutek, ker si to storil."

Ostale prostovoljke in prijateljice jo opišejo kot toplo in zelo razumevajočo osebo, ki je pozorna na ljudi, opazuje njihovo počutje, vedenje, izražanje. Pravi, da zna poiskati opravičilo za vedenje vsakogar, vedno se namreč vpraša, kakšne tegobe so ga potisnile v položaj, da se odziva na primer na neprimeren način.  "Humanost," pravi, "je osnova za vse."

Njene prostovoljske aktivnosti v Rdečem križu zavzemajo predvsem pomoč ljudem na domu, delitev paketov humanitarne pomoči ter obiskovanje starejših in bolnih. V začetkih delovanja njihove organizacije Rdečega križa v Novem Polju so prejeli določena živila v velikih količinah, ki so jih nato prostovoljke morale same preliti, pretresti ipd. v manjše količine, tako, da je bilo zadoščeno potrebam vseh. "Ljudje živimo v različnih razmerah, nekateri so večji reveži kot drugi, zato smo vedno poskrbeli, da smo pomoč razdelili glede na potrebe," nam zaupa.

Zaupa nam tudi izkušnjo, ki se jo je močno dotaknila, o prijateljici iz mladosti, ki ima za seboj izredno težko življenje. Poročila se je mlada, kot je bilo tedaj pogosto, in rodila tri otroke. Prvega otroka, deklico, je rodila močno prizadeto, drugo deklico zdravo, tretji otrok, sin, pa je zelo težaven še danes. Ob vsem tem je zbolel za Parkinsonovo boleznijo še soprog. Gospa, ki je bila zelo nežne, krhke narave, se je zaprla vase, sama si ni znala pomagati, zato so postale prostovoljke Rdečega križa na njo pozorne in jo večkrat povprašajo, če potrebuje pomoč. Prav za vsako ponujeno pomoč je gospa iskreno hvaležna, nam zaupa Dragica.

Z vključitvijo v Rdeči križ v Novem Polju se je gospa Dragica obdala s krogom čudovitih ljudi, kot sama pravi, s katerimi je zelo povezana. Nudijo ji občutek varnosti, pomoč in dobro družbo. Občutek, da si nekomu pomagal, je neprecenljiv, prav tako tudi občutek sprejetosti. Hvaležna je, da je lahko del organizacije rdečega križa v Novem Polju, saj ob tem prejema pomemben občutek pripadnosti.

Meni, da prostovoljstvo danes ni več tako prepoznavno oz. cenjeno, kot je bilo nekdaj. Mladi se v prostovoljstvo premalo vključujejo, več bi na tem področju morale storiti tudi šole. Enako kot poudarjajo pomen športa, bi morali tudi solidarnost, je mnenja. "To se začne že v vrtcu, ko otroke učimo, da si igrače med seboj posojajo, delijo … iz malega raste veliko," pravi gospa Dragica. "Vzgajati je treba na način, da postane prostovoljstvo način razmišljanja in ravnanja."

In še sporočilo tistim, ki oklevajo, ali naj se pridružijo prostovoljcem Rdečega križa: "Pridite, pridružite se nam! Imeli boste dobro družbo in pomagali pomoči potrebnim … poskusite, kot mladi imate to moč, ki jo lahko namenite pomoči drugim. Pa še zabavamo se!"