Zaključili smo štiridnevni Pohod humanosti od Ljubljane do Debelega rtiča, s katerim smo ob 160-letnici delovanja Rdečega križa na Slovenskem opozarjali na stiske starejših ter zbirali sredstva za letovanje socialno ogroženih starostnikov na morju.

V štirih dneh smo skupaj prehodili skoraj 120 kilometrov, na poti pa nas je spremljalo veliko podpore, spodbud in srčnih ljudi, ki verjamejo, da si vsak zasluži dostojno, varno in lepo starost.

Pohod se je zaključil, a zgodba se nadaljuje. Še vedno zbiramo sredstva za letovanje starejših, saj želimo čim več posameznikom omogočiti oddih, družbo, nova doživetja in trenutke, ki jih mnogi zaradi fnančnih ali socialnih stisk težko dosežejo sami.

Hvala vsem pohodnikom, podpornikom, donatorjem in spremljevalcem, ki ste z nami korakali za lepšo starost. Vsak korak, vsaka donacija in vsaka beseda podpore so pomemben del te zgodbe.

Pomagajte tudi vi s poslanim SMS s ključno besedo LJUDEM5 ali LJUDEM10 na 1919 in prispevajte 5 € ali 10 € za letovanje ranljivih starejših na morju.

V petek, 8. maja, ob začetku Tedna Rdečega križa, je potekalo VIII. državno preverjanje znanj prve pomoči za srednje šole. 8 ekip iz slovenskih srednjih šol se je na petih deloviščih pomerilo v zanimivih in zahtevnih scenarijih. RKS-OZLJ je sodeloval z ekipama iz Srednje zdravstvene šole Ljubljana, ki je osvojila odlično 2. mesto in ekipo iz Dijaškega doma Ivana Cankarja, ki je zasedla 4. mesto. Obema ekipama in mentoricam ter mentorju čestitamo za vložen trud in osvojen dosežek.

V soboto, 9. maja, smo se skupaj z osnovnošolsko ekipo udeležili še XX. državnega preverjanja za osnovne šole. V idiličnem okolju Raven na Koroškem je sodelovalo 13 osnovnošolskih ekip prve pomoči iz Slovenije. Ekipa OŠ Milana Šuštaršiča iz Ljubljane je na scenarijih pokazala veliko znanja, iznajdljivosti in umirjenosti v ključnih trenutkih ter osvojila odlično tretje mesto. Čestitamo mentorici, članom_icam ekipe! 

Z veseljem vas bomo podpirali tudi v novem šolskem letu. Bravo!

8. maja obeležujemo svetovni dan Rdečega križa in Rdečega polmeseca, rojstni dan ustanovitelja gibanja, Henryja Dunanta, ta dan pa simbolično predstavlja tudi začetek Tedna Rdečega križa. Za vse na Rdečem križu Slovenije je v tem letu še toliko bolj poseben, saj obeležujemo 160 let obstoja in delovanja Rdečega križa na Slovenskem.

Rdeči križ Slovenije je prvi pomočnik javnim oblastem, skupnosti in družbi, najbolj seveda ranljivim skupinam. 'Tukaj za vas. Vedno in povsod.' ni le slogan, sporočilo, temveč dejstvo. In tako je na Slovenskem že 160 let. Ves ta čas izpostavljamo in na prvo postavljamo tako človeka kot človečnost. Humanost je eno temeljnih načel našega Gibanja in vse, kar počnemo, kar počnejo naši prostovoljci, počnemo združeni v humanosti.

Vemo, da se Henry Dunant ob prihodu v Solferino ni spraševal le, kako pomagati vsem, ki so pomoč potrebovali, in kako k temu prepričati številne ljudi, ne glede na stran v spopadu, ki so ji pripadali, saj so bili vsi ljudje. Ena njegovih prvih misli je bila, kako smo lahko ob vsej svoji razvitosti, razgledanosti in pameti, pozabili biti ljudje. In kako to – humanost, v ljudeh znova prebuditi.

Dobrih 160 let kasneje – 160 let najhitrejšega razvoja vsega v človeški zgodovini; pa se znova sprašujemo: ali smo pozabili na humanost? Ali smo ob vsem napredku tehnologije, medicine, razvoju umetne inteligence in vsem, kar nam omogoča, da smo lahko z lahkoto v stiku s komerkoli in kjerkoli, pozabili na resničen stik? Tisti pristen, človeški?

Letošnji Teden Rdečega križa nosi sporočilo 'Združeni v humanosti' in želja vseh nas je, da bi to združenost in povezanost pokazali prav s tem, da se znova povežemo. Preden nas znova presenetijo izzivi tega nepredvidljivega sveta, se spomnimo, kako pomembno je, da smo pripravljeni stopiti skupaj. V Rdečem križu nas že dolgo vodi prepričanje, da pomoč, poslušanje in solidarnost ne bi smeli biti dejanja, h katerim nas prisilijo razmere, temveč del vsakdana. Zato ne čakajmo na trenutek, ko bo nujno – človečnost lahko izberemo že danes.
Sezimo si v roke, si poglejmo v oči, namenimo prijazne besede in jih podkrepimo z dobrimi dejanji. Bodimo ljudje za vedno in na vsakem koraku.

Tako bomo pri Rdečem križu ravnali tudi v letošnjem letu in dokler bodo na svetu osebe, ki bodo potrebovale našo pomoč. Predvsem pa bomo še naprej opozarjali na vse grobe kršitve mednarodnega humanitarnega prava, kot globalne zaveze in načel našega Gibanja. Vsa načela in vrednote so popolnoma nepomembni, če pozabimo biti ljudje.

160 let smo tukaj, 'Tukaj za vas. Vedno in povsod.' in tako bo seveda ostalo. Humanost pa bo še naprej tisti temelj, na katerem gradimo in zaradi katerega opravljamo naše poslanstvo – pomagati.

Naša ekipa bolničarjev se je 25. aprila udeležila regijskega preverjanja znanja v Kočevju.

Dogodek je bil odlična priložnost za izmenjavo izkušenj, utrjevanje znanja ter preverjanje pripravljenosti na različne izzive, s katerimi se srečujemo pri našem delu. Ponosni smo na trud, predanost in ekipni duh, ki so ga naši člani pokazali skozi celoten dogodek.

Hvala organizatorjem za odlično izvedbo in vsem udeležencem za prijetno ter spodbudno vzdušje!

Tokratna mesečna srečanja s prostovoljci na področju krvodajalstva sta bila nekoliko drugačna kot običajno. Namesto da bi se zbrali v pisarni, smo oba sestanka preselili v naravo – in izkazalo se je, da je bila to odlična odločitev.

Prvi pohod smo izvedli v marcu. Zbrali smo se pri Živalskem vrtu Ljubljana, od koder nas je pot vodila ob Rožniku po prijetni sprehajalni poti proti Tivoliju. Sprehodili smo se skozi Tivoli in se nato vrnili nazaj na izhodišče. Sproščeno okolje je spodbudilo pogovore, izmenjavo idej in prijetno druženje v gibanju.

Aprilski sestanek pa je potekal na trasi pri Sv. Urhu. Od tam smo se podali proti Orlam po krožni poti, ki je ponovno omogočila dovolj prostora za sproščen pogovor in medsebojno povezovanje. V nekoliko drugačnem okolju so pogovori stekli še bolj spontano, ideje pa so se porajale kar med koraki.

Obe srečanji je spremljalo lepo vreme, ki je poskrbelo za dobro voljo, smeh in še več prijetnih trenutkov. Vsak izmed pohodov je prinesel tudi nove pobude, ki jih bomo z veseljem razvijali naprej.

Takšni premiki iz ustaljenega okolja nas znova opomnijo, kako pomembno je včasih stopiti iz rutine – tudi pri delu, ki ga sicer opravljamo skupaj v naših organizacijskih prostorih.

Hvala vsem, ki s svojim prostovoljstvom na področju krvodajalstva prispevate k tej pomembni zgodbi – že se veselimo naslednjega srečanja!

V petek, 24. maja, smo dijaške ekipe prve pomoči v zahvalo za njihovo predano in vztrajno celoletno delo povabili na druženje v Orehov gaj. Povabilu so se odzvale ekipe Srednje zdravstvene šole Ljubljana, Gimnazije Poljane in Škofijske klasične gimnazije skupaj s svojimi mentorji.

V prijetnem, sončnem vremenu smo se pomerili v nenavadnih olimpijskih izzivih, spletali nova poznanstva in prijateljstva ter izmenjali ideje za nove skupne projekte. 

Hvala vsem za razigrano in navdihujoče druženje.

Izšel je obvestilnik za mesec maj. Toplo vabljeni na naše aktivnosti:

• Delavnica za laično nego in oskrbo na domu

Četrtek, 21. 5., od 16. do 20. ure, Humanitarni center RKS – OZLJ

Prijave so obvezne: koordinator@rdecikrizljubljana.si

• Kuharska delavnica - prehrana starejših, praktična nadgradnja predavanja

Četrtek, 14. 5., od 16. do 19.00 ure, Center Rog

Več info: koordinator@rdecikrizljubljana.si

Prijave tukaj.

• Starševski večer v Centru

Sreda, 27. 5., ob 17. uri, ČS Center

Prijave so obvezne: solidarnost.mladi@rdecikrizljubljana.si

• Redne krvodajalske akcije

Petka, 15. in 29. 5., Zavod RS za transfuzijsko medicino

• Preventivne meritve krvnega tlaka, sladkorja in holesterola v krvi potekajo na posameznih KORK lokacijah ob več terminih.

Več informacij o naših dogodkih lahko najdete v majskem obvestilniku tukaj.

Avtorica ilustracije: Klara Jan

Na okrogli mizi  z naslovom "Starost med dostojanstvom in revščino: Ali kot družba izgubljamo empatijo?", ki smo jo organizirali v torek, 21. 4. 2026 so sodelovali mag. Barbara Purkart, direktorica Doma starejših občanov Fužine, Amalija Šiftar, prostovoljka in koordinatorka programa Starejši za starejše pri ZDUS, Aleš Kenda, sekretar na Ministrstvo za solidarno prihodnost, ter dr. Vesna Leskošek, profesorica na Fakulteta za socialno delo, raziskovalka socialne države, revščine in neenakosti v Sloveniji. Okroglo mizo je moderirala strokovna sodelavka RKS-OZ Ljubljana, Klara Golob. 

Sogovorniki so opozorili na naraščajoče izzive starajoče se družbe in na vse bolj pereče vprašanje dostojanstva starejših.

Ga. Amalija Šiftar je povedala, da na terenu opažajo, da se starejši v poznejšem življenjskem obdobju pogosto soočajo z izgubami – tako bližnjih kot socialnih stikov. Posebej ranljivi so tisti brez močne socialne mreže, zato je ključno, kako zmoremo starejše vključiti v skupnost – bodisi prek prostovoljstva bodisi dejavnosti društev in centrov aktivnosti. Mag. Barbara Purkart je poudarila, da je za kakovostno staranje nujno ohranjanje aktivne vloge starejših v družbi, njihove možnosti odločanja ter občutka, da so slišani.

Eden ključnih poudarkov razprave je bil vpliv stereotipov na odnos do starejših, zlasti tistih, ki živijo v revščini. Po besedah sogovornikov družbo še vedno zaznamujejo predstave o starejših kot nemočnih, neproduktivnih in odvisnih, kar zmanjšuje pripravljenost za solidarnost. Dr. Vesna Leskošek je poudarila, da je večina revnih starejših vse življenje delala, a se danes sooča z nizkimi prihodki in visokimi življenjskimi stroški. Ljudje so manj sočutni s skupinami, do katerih čutijo krivdo, strah, nelagodje, anksioznost. Starost nas spominja na lastno ranljivost, kar posledično vpliva na naš nivo empatije. Hkrati smo do starejših, še posebej revnih, manj empatični, ker so "nevidni", pogosto živijo izolirano od družbe.

Kot ključne rešitve so sodelujoči navedli sistematično odpravljanje starizma ter uvedbo dolgoročnih, na podatkih temelječih ukrepov, usmerjenih tako v javnost kot institucije. Mag. Barbara Purkart je izpostavila, da bi boljše plačilo zaposlenih v dolgotrajni oskrbi in večje družbeno priznanje teh poklicev lahko prispevala k večjemu zanimanju za delo s starejšimi. G. Aleš Kenda pa je poudaril potrebo po doslednem izvajanju Strategije dolgožive družbe.

Sogovorniki so sklenili, da dolgoživost ni breme, temveč pokazatelj družbenega razvoja in bogastva. Slovenija na tem področju že dosega visoko raven, izziv prihodnosti pa bo, kako zagotoviti, da bodo leta življenja tudi leta dostojanstva.

HVALA vsem sogovornikom in udeležencem okrogle mize, ker ste soustvarili lep dogodek, s katerim smo pokazali, da nam ni vseeno v kakšni družbi živimo. Empatija je prvi korak, ki nas preko konkretnih dejanj v bolj vključujočo družbo.