Rdeči križ Slovenije je najstarejša humanitarna organizacija na Slovenskem ter del najstarejše in največje svetovne humanitarne organizacije na svetu – Rdečega križa. Začetki naše organizacije segajo v leto 1866, le tri leta po ustanovitvi organizacije Rdečega križa, kar naše nacionalno društvo uvršča med najstarejše na svetu.

Leta 1866 je bilo na Kranjskem pod tedanjo Avstro-Ogrsko ustanovljeno prvo Žensko društvo za pomoč ranjenim in hudo bolnim vojakom, ki se mu je leta 1879 pridružilo še moško Domoljubno pomočno društvo deželno in se leta 1902 združilo z ženskim društvom ter kot del avstro-ogrskega društva Rdečega križa delovalo do konca prve svetovne vojne. 18. junija 1944 se je nato v belokranjskem mestecu Gradac začela znova pisati zgodba Rdečega križa Slovenije, saj je bil ta dan s sklicem ustanovnega zbora ponovno vzpostavljen Rdeči križ Slovenije.

Tega dne se je 150 delegatov in gostov zbralo v dvorani nekdanjega sokolskega doma. Ob tej priložnosti je bil izvoljen tudi 28-članski glavni odbor, predsednik RKS je postal dr. Drago Marušič, podpredsedniki pa Engelbert Gangl, Vida Tomšič in Andrej Ilc. V bližnjem Domu kulture v Gradcu je vse od leta 1984 na ogled stalna muzejska zbirka o zgodovini Rdečega križa Slovenije.

Po drugi svetovni vojni je Rdeči križ Slovenije postal sestavni del Rdečega križa Jugoslavije in bil njen del vse do razglasitve samostojnosti naše države leta 1991, leta 1993 pa sta tako Mednarodna federacija društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca (IFRC) kot Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC) Rdeči križ Slovenije priznala kot samostojnega in enakopravnega člana Gibanja Rdečega križa in Rdečega polmeseca.

Danes Rdeči križ Slovenije sestavlja 56 območnih združenj (RKS – OZ), pod našim okriljem je aktivnih več kot 15 tisoč prostovoljcev, ki so v lanskem letu opravili skoraj pol milijona prostovoljskih ur. Vsako leto z različnimi oblikami pomoči pomagamo in življenje lajšamo ter tudi lepšamo 102 tisoč osebam. S pomočjo donatorjev vsako leto omogočimo brezplačno letovanje 1.700 otrokom in 150 starejšim iz socialno šibkejših okolij. Z akcijo (P)ostani del moštva smo okrepili zavedanje o pomenu krvodajalstva, saj z našimi območnimi združenji vsako leto izvedemo okrog 400 terenskih krvodajalskih akcij. Prek poučnih slikanic o medvedu Henriju na temo prve pomoči smo dosegli še večjo populacijo in jim položili na srce, da lahko prav vsak reši življenje. Izobražujemo in usposabljamo ter nadgrajujemo znanja laične javnosti vseh generacij o prvi pomoči, prvi psihološki pomoči, zaščiti znaka, mednarodnemu humanitarnemu pravu ter vzgoji za humanost, obnavljamo družinske vezi, vodimo Službo za poizvedovanje, pomagamo migrantom in smo prvi pomočnik javnim oblastem v primeru izrednih dogodkov in nesreč.

Zgolj v zadnjih letih smo se skupaj z našimi srčnimi in predanimi prostovoljci izkazali kot nepogrešljiv del učinkovitega odziva v primeru izrednih dogodkov in nesreč – naj je bil to migrantski val, epidemija covida-19, požar na Krasu, ujme in poplave 2023 in druge nesreče, lokalnega, regionalnega ali nacionalnega značaja.

S srčnostjo in brezpogojno predanostjo vsak dan v letu skrbimo za empatijo, solidarnost in opozarjamo na dejstvo, da je treba zaščititi humanost. 

Vsekakor je naša želja, da bi bilo letošnje leto, leto 2026 in leto obeleževanja naše 160-letnice, v znamenju Rdečega križa, predvsem in najbolj pa si želimo, da bi bilo to leto v znamenju humanosti in empatije.

Pri Rdečem križu Slovenije, skupaj z našimi območnimi združenji, v tem koledarskem letu načrtujemo večje število dogodkov, med katerimi izpostavljamo:

• med 27. 3. 2026 in 1. 6. 2026 razstavo 80 povednih fotografij v Jakopičevi galeriji v Ljubljani,
• med 10. in 13. septembrom 2026 bo v Brežicah potekal večdnevni dogodek, ki bo zajemal:
  • slavnostno akademijo v Viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice z mednarodnimi gosti,
  • koncert za prostovoljce in pripadnike RKS (kot so bolničarji, člani nastanitvenih enot idr.),
  • vajo celostnega odziva pripadnikov RKS na nesreče, vajo službe za poizvedovanje ter državno preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči CZ in RKS.

V veliko čast nam je, da bo omenjeni dogodek potekal pod častnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije, dr. Nataše Pirc Musar, s čimer je predsednica republike izkazala podporo našemu delu, idejam, načelom ter prizadevanjem in dala našemu dogodku prav poseben namen.

Želimo, da bo leto 2026 za vse nas – strokovne sodelavce, člane in prostovoljce vseh starosti; nekaj posebnega. V aprilu in maju bomo po celi Sloveniji izvajali lokalna, regijska in državna preverjanja znanj prve pomoči za osnovno- in srednješolce ter študente. Državna preverjanja znanj prve pomoči učencev, dijakov in študentov bodo med 7. in 9. majem 2026 potekala v Ravnah na Koroškem. V začetku maja bomo kot vedno obeležili Teden Rdečega križa s številnimi aktivnostmi in dogodki, kjer se naša območna združenja predstavljajo z vsemi aktivnostmi in projekti, v sodelovanju s Pošto Slovenije pa bomo prav na Mednarodni dan Rdečega križa in Rdečega polmeseca, tj. 8. maja, izdali priložnostno znamko, s katero bomo počastili častitljiv jubilej.

V sklopu obeleževanja 160-letnice nacionalnega društva lahko izpostavimo tudi:

• Pohod humanosti od Ljubljane do Zdravilišča RKS Debeli rtič, ki ga med 7. in 10. majem 2026 načrtuje RKS – OZ Ljubljana,
• 70 let bo obeležilo Zdravilišče RKS Debeli rtič, kjer že od leta 1956 izvajamo preventivne in kurativne zdravstvene programe za otroke in kjer se bo 12. junija 2026 zgodilo nepozabno praznovanje.

Pri Rdečem križu Slovenije načrtujemo tudi tradicionalni posvet o vlogi in pomenu Rdečega križa Slovenije, katerega rdeča nit bo letos spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava, v juniju bomo v Zdravilišču RKS Debeli rtič gostili tabor Atlantis in mlade prostovoljce s celega sveta, načrtujemo sploh prvo državno preverjanje usposobljenosti reševalcev iz vode, številni dogodki pa se bodo v organizaciji naših 56-ih območnih združenj zvrstili tudi drugod po Sloveniji.

Obenem pa vsak dan v letu skrbimo za dobrobit vseh ljudi ali, kot pravimo v našem sloganu – "Tukaj za vas. Vedno in povsod."

Tema srečanja:
"Pripravljenost lokalne skupnosti na izredne dogodke"

v ČETRTEK, 12. 2. 2026 od 17.00 do 19.30

NOVE FUŽINE
prostori ČS Moste, 1. nadstropje (velika dvorana) Preglov trg 15, Ljubljana

Vabljeni:

prostovoljke, prostovoljci Rdečega križa Ljubljana,

vsi zainteresirani, ki želite sooblikovati bolj prijazno skupnost,

organizacije, ki delujejo v javnem interesu na območju Fužin.

Srečanje bo potekalo po načelih SKUPNOSTNE KAVARNE, ki omogoča, da se vsakdo vključi v proces povezovanja, iskanja idej in aktivnosti, ki prispevajo h krepitvi skupnosti ljudi in solidarnosti (od zamisli, besed, do dejanj).

Vsi, ki aktivno delujete v svojih lokalnih skupnostih, ste nepogrešljivi pri uspešnem odzivanju na izredne razmere ter pri krepitvi socialne vključenosti. Srečanje je namenjeno spoznavanju in povezovanju aktivnih posameznikov, da skupaj gradimo še močnejšo skupnost.

Vaša prisotnost je izjemno dragocena, zato vas prosimo, da svojo udeležbo potrdite najkasneje do ponedeljka, 9. februarja 2026, na telefonsko številko 040 858 052 ali prek e-pošte na info@rdecikrizljubljana.si.

Vljudno vabljeni!

V soboto, 17. januarja 2026, je v častitljivi starosti 91 let oči za vedno zaprla neutrudna borka za človekove pravice in humanitarka, gospa Ivica Žnidaršič.

Ivica Žnidaršič se je rodila 25. junija 1934 v kraju Bučka (občina Škocjan). Od tam so jo kot sedemletno deklico Nemci skupaj z družino prek zbirnega taborišča Rajhenburg poslali v različna nemška koncentracijska in izgnanska taborišča, kjer je dočakala konec druge svetovne vojne. V vojni je izgubila brata in očeta, vsekakor pa jo je ta izkušnja zaznamovala za celo življenje.

Po šolanju se je zaposlila kot učiteljica na OŠ Leskovec pri Krškem, kjer je poučevala do leta 1959, nato pa jo je poklicna pot popeljala na Rdeči križ Slovenije. Pri najstarejši humanitarni organizaciji na Slovenskem je začela kot urednica založbe in kasneje postala odgovorna urednica glasila Rdečega križa Slovenije. V letih med 1975 in 1980 je predano opravljala funkcijo generalne sekretarke Rdečega križa Slovenije, potem pa bila dva mandata odgovorna in srčna predsednica Rdečega križa Slovenije.

V tem obdobju je napisala in izdala knjigi O nastanku in razvoju mednarodne organizacije Rdečega križa; Rdeči križ pri nas (1976) in O začetkih in razvoju Rdečega križa pri nas (1984), pisala je zloženke in slikanice za otroke z vsebino zdravstvene problematike, prav na njeno pobudo pa so v slovenščino prevedli tudi vse štiri Ženevske konvencije, pravila o zaščiti žrtev vojn in osnovo Mednarodnega humanitarnega prava. V neprecenljivo pomoč je bila tudi po zaslugi odlično arhivirane dokumentacije in bogatega fotografskega gradiva pri pripravi, oblikovanju in urejanju knjige Človek – naša skrb, Rdeči križ na Slovenskem od začetkov do danes (avtorica dr. Darja Kerec, 2019), ki je bila izdana ob 150-letnici Rdečega križa na Slovenskem.

V letih 1989 in 1990 je bila predsednica Rdečega križa Jugoslavije in obenem tudi članica Komisije za razvoj pri Mednarodni ligi Rdečega križa v Ženevi.

Cvetka Tomin, generalna sekretarka Rdečega križa Slovenije: "Gospa Ivica Žnidaršič je bila poosebljenje humanosti. Njena življenjska zgodba je neverjetna, kot so neverjetni in izredni tudi njeni dosežki. Vztrajala je pri zadanem, verjela je v človeško dobroto in v pravičnost ter se za oboje vsak dan borila. Kljub častitljivi starosti je bila še vedno prodornega uma in odločnih misli in lahko govorim v imenu vseh naših prostovoljcev in članov, da smo si neizmerno želeli, da bi bila z nami tudi septembra letos, ko bomo obeležili 160 let delovanja Rdečega križa na Slovenskem."

Po upokojitvi leta 1991 se je posvetila boju za popravo krivic, storjenih slovenskim izgnancem in beguncem, žrtvam vojnega nasilja. Ivica Žnidaršič je bila med ustanovitelji Društva izgnancev Slovenije 1941-1945, ki ga je od leta 1993 do svoje smrti tudi vodila, in si vztrajno prizadevala za ohranjanje zgodovinskega spomina na genocidno politiko do Slovencev v drugi svetovni vojni ter na njihov izgon kot njeno najokrutnejšo obliko. Dosegla je, da je okoli 70 tisoč Slovencev po različnih zakonih, domačih in tujih, uspešno uveljavilo svoje pravice o poplačilu vojnega nasilja. Med njene dosežke in zasluge lahko po navedbah Društva izgnancev Slovenije 1941 - 1945 štejemo tudi ustanovitev Evropskega muzeja žrtev fašizma in nacizma v Brestanici, prizadevanja za ohranitev in obnovo nekdanjega zbirnega taborišča pri gradu Rajhenburg ter predvsem neizbrisen pečat za spomin in opomin na tragedijo slovenskega izgnanstva med drugo svetovno vojno.

Leta 2001 je za svoje delo prejela častni znak svobode Republike Slovenije, leta 2006 plaketo Rdečega križa Slovenije, leta 2022 pa red za zasluge, obenem je prejemnica številnih drugih domačih in tujih priznanj.

Ana Žerjal, predsednica Rdečega križa Slovenije: "Ivica Žnidaršič je bila resnično izjemna gospa, ki je živela in dihala naša načela, predvsem pa je vedno in povsod želela pomagati ranljivim, sploh pa tistim, na katere so mnogi pozabili. Ona ni. Bila je ena prvih žensk, ki je opolnomočila pomen in vlogo žensk v tedanji jugoslovanski in seveda tudi slovenski družbi, njen doprinos k razvoju Rdečega križa Slovenije pa je naravnost neprecenljiv."

Ivica Žnidaršič je, ne le s predanostjo in srčnostjo; ampak tudi in predvsem s sočutjem, strokovnostjo in organizacijsko sposobnostjo, zgled vsem humanitarnim in človekoljubnim delavcem. Vpeljala je številne projekte in pomagala mnogim ljudem v stiski, posebno skrb je posvečala otrokom. Njeno humanitarno delo je temeljilo na globokem razumevanju trpljenja in na prepričanju, da je pomoč sočloveku najvišja vrednota. Bila je pogumna, empatična in srčna borka za vse tisto, na kar v današnjem času pogosto pozabimo – za človečnost, pravičnost in enakopravnost vseh, ki si delimo ne le državo, ampak planet. Za boljši jutri vseh nas in generacij, ki prihajajo.

Rdeči križ Slovenije izreka iskreno sožalje vsem njenim bližnjim.

Dan s prostovoljci smo letos preživeli tam, kjer domišljija oživi – v Mestnem domu na Krekovem trgu, kjer domuje Lutkovno gledališče Ljubljana. Prostor je v vseh, mladih in starejših, prebudil otroško igrivost.

Raziskovali smo skrite kotičke gledališča, si ogledali večino njegovih šestih odrov in pokukali v zaodrje. Preizkusili smo se v vodenju ročnih in namiznih lutk, marionet ter javajk, izvedeli več o vlogi inspicienta ter obiskali delavnice, kjer lutke nastajajo – ali pa gredo "k zdravniku". Poseben pečat je doživetju dodal še obisk stolpa pri Krpanu in njegovi kobilici.

Druženje smo zaključili s sladkim krepčilom. Lepo nam je bilo in že se veselimo novih skupnih doživetij!

V soboto, 10. 1., smo na letnem srečanju našim prostovoljkam in prostovoljcem predstavili program za leto 2026 ter se posvetili dodatnemu izobraževanju na področju preventivno-varstvenega delovanja.

Predavatelj Tadej Cunder nam je predstavil, kako prepoznati in oceniti tveganja v nevarnih situacijah, katera komunikacija je ključna za uspešno de-eskalacijo ter kako ustrezno ravnati, kadar komunikacija ne zadošča.

Srečanje nas je okrepilo z novim znanjem in praktičnimi veščinami, s katerimi samozavestno in dobro pripravljeni stopamo letošnjim izzivom naproti.

SPREMENJEN DELOVNI ČAS IZDAJE MATERIALNE POMOČI

Ponedeljek   11.00 – 15.00
Torek           11.00 – 15.00
Sreda           10.00 – 17.00

V tednu med 15. in 19. decembrom smo dobrodelno akcijo Za otroški nasmeh zaključili s toplimi in prisrčnimi druženji, ki so otrokom pričarala praznično vzdušje. Mentorji ter dijakinje in dijaki štirih ljubljanskih srednjih šol so za osnovnošolce iz socialno ogroženih družin pripravili raznolike gledališke in plesne predstave.

Vsak dogodek je s svojim obiskom popestril tudi dedek Mraz, ki je poskrbel, da so se predstave zaključile z obdarovanjem.

Na Srednji zdravstveni šoli Ljubljana so otroke razveselili s plesno predstavo Kje je pingvinček?, na  Srednji vzgojiteljski šoli, gimnaziji in umetniški gimnaziji Ljubljana pa so pripravili razigrano lutkovno predstavo z živo glasbeno spremljavo Ulovi žabo!.
Na gimnazijah Ledina in Bežigrad so skozi živalske zgodbe otrokom prijazno in razumljivo  približali pomen solidarnosti, sodelovanja in medsebojne pomoči v skupnosti.

Z ustvarjalnim in srčnim sodelovanjem med RKS – OZ Ljubljana ter ljubljanskimi srednjimi in osnovnimi šolami smo letos razveselili 222 otrok iz 27 osnovnih šol v Mestni občini Ljubljana in okoliških občinah.

Iskrena hvala vsem mentorjem, dijakom in sodelujočim, ki s svojo predanostjo in toplino soustvarjate otroške nasmehe.
Takšne zgodbe z veseljem ponovimo tudi prihodnje leto!

Spoštovane mentorice, spoštovani mentorji!

Iskreno se vam zahvaljujemo za vaša prizadevanja pri izdelavi voščilnic z lepimi mislimi, ki ste jih skupaj z učenci ustvarili za naše drage krvodajalke in krvodajalce. V projektu je sodelovalo 19 osnovnih in podružničnih šol, ki so skupaj pripravili kar 3.734 voščilnic.

V mesecu decembru 2025 smo te voščilnice poslali našim zvestim krvodajalkam in krvodajalcem po pošti, med njimi tudi tistim, ki zaradi različnih razlogov ne morejo več darovati krvi, a so vseeno dolgoletni in nesebični darovalci. Nekaj voščilnic pa smo tudi osebno izročili rednim krvodajalcem na krvodajalskih akcijah v decembru.

Hvala, da ste s tem dejanjem pokazali svojo podporo in hvaležnost našim krvodajalcem, ki s svojo nesebičnostjo rešujejo življenja!

Migracije niso številke, temveč zgodbe ljudi. Zgodbe poguma, izgube in upanja. Zgodbe posameznikov, ki v iskanju varnosti, dostojanstva in priložnosti stopajo na neznane poti.

Svetovni dan migrantov nas opominja, da ima vsak človek pravico do spoštovanja, ne glede na to, od kod prihaja ali kakšna je njegova življenjska pot. Migranti niso anonimna množica, temveč ljudje z imeni, izkušnjami in sanjami.

V Rdečem križu Slovenije – Območnem združenju Ljubljana vsak dan stojimo ob strani ljudem na poti. S humanitarno pomočjo, strokovno podporo in človeškim pristopom uresničujemo vrednote solidarnosti in humanosti.

Sprejemanje gradi skupnost. Sočutje jo povezuje. Odgovornost za to nosimo vsi.

Človečnost ne pozna meja. Začne se pri človeku.