Franci iz Maribora je star 52 let. Pred enajstimi leti je zbolel za multiplo sklerozo. Bolezen je hitro napredovala. Zdrav, krepak mož, oče dveh sinov, starih 4 in 16 let se je moral že pri 40 letih soočiti s kruto usodo. Upokojili so ga kot invalida 1. kategorije s 100% telesno okvaro. Po dveh letih je bil že priklenjen na invalidski voziček. Sprva ga je lahko še upravljal z rokami, sam je lahko jedel in pil, po dveh letih pa so mu odpovedale še roke in bolezen ga je popolnoma podredila ženi Biserki, kolikor lahko, pomagata tudi sinova Dejan in Žan. Biserka je morala pustiti redno zaposlitev, zato da lahko družina preživi, pa opravlja priložnostna dela, ki ji omogočajo skrbeti za Francija praktično skozi cel dan.

Franci je postal odvisen od žene in tako je od jutra do jutra, vsak dan že devet let. Biserka je Francijeva edina pot, edino sonce poleg sinov, ki ji stojita ob strani in ji pomagata, kolikor lahko. To daje Franciju voljo in pot v življenju.

Ta skromna, a vesela delavska družina z majhnimi prihodki ni nikoli nikogar prosila za kar koli. S pomočjo Francijevega tasta, ki je sam izdelal posebno dvigalo, da lahko Biserka Francija zjutraj dvigne iz postelje, in dvigalo, da gre lahko na stranišče, so si uredili življenje v njegovi hiši na robu Maribora.
Imeli so srečo v nesreči, bi lahko rekli, saj so se malo preden je Franci zbolel, iz stanovanja preselili v tastovo hišo. Morali so jo preurediti tako, da se Franci lahko giba z invalidskim vozičkom, uredili so mu tudi izhod na vrt. Ta vrt je tako edini izlet, edine počitnice in edini prostor, kjer se lahko srečujejo z domačimi in prijatelji. No ja, res da imajo še ene počitnice, to je tri tedne bivanja v zdravilišču Topolšica na leto.

Družino Polc večkrat obiščemo, smo tesni prijatelji. Deveto leto je, odkar Franci ne more več sam jesti, piti, pregnati muhe, če mu prileti na obraz. Tudi pomahati nam ne more, ko odhajamo z obiska. Vedno znova me stiska pri srcu, zato bi rada pomagala. Vem, da Franciju ne moremo vrniti zdravja, nog in rok, lahko pa mu olajšamo življenje s to težko boleznijo. Franci je pred nekaj dnevi dobil invalidski voziček, ki ga lahko upravlja z brado. Ob zadnjem obisku pri tej družini pa je pogovor nanesel na avtomobil z vstopom, prilagojenim za invalidski voziček, in to brez presedanja. A tak avto je za to družino s skromnimi prihodki predrag zalogaj.

Družina je složna, prilagodljiva in pripravljena odreči se marsičemu zaradi invalidnega očeta. Prepričana sem, da si Franci zasluži tak avtomobil, da ne bi bil več odrezan od sveta in tako socialno popolnoma izključen. Da bi ga žena Biserka lahko odpeljala kam, da bi si še kdaj lahko ogledal sončni zahod ob morju. Predvsem pa, da ga ne bi na maturo sinov spominjale le fotografije, temveč lastno doživetje. Da, Franci si zasluži vse to.

Rada bi se iskreno zahvalila vsem, ki ste pripravljeni pomagati pri zbiranju humanitarnih sredstev in s tem Franciju ponovno omogočiti vsaj osnovno mobilnost.
 

HVALA!
Lucija Ogulin

__________________________________________________________
Donacije oz. prostovoljne prispevke  lahko nakažete na humanitarni račun RKS-OZ Ljubljana:
 

Rdeči križ Slovenije – Območno združenje Ljubljana
Tržaška 132, SI-1000 Ljubljana

DELAVSKA HRANILNICA D. D.

IBAN: SI56 61000 1122334482

SWIFT ALI BIC: HDELSI22

SKLIC ALI REFERENCA : SI00/ 06-20-2011

OPOZORILO!

Prosimo, da pri nakazilu donacij v humanitarne namene obvezno navedete sklic.

Donacije brez sklica bo RKS-OZ Ljubljana namenil socialno ogroženim občanom Mestne občine Ljubljana, Škofljice, Dobrove-Polhov Gradca, Vodic, Dola pri Ljubljani, Horjula, Iga, Medvod, Brezovice in Velikih Lašč.